Monday, March 31, 2008

March 2008/ Marec 2008: Wildlife safaries / V znamenju safarijev in divjega živalstva

Many tours were done in Los Llanos this March. The wildlife safaris were incredible productive and the low-lying savannas offered the beautiful scenery. Travelers enjoyed in all kind of cowboy activities: We were on the lookout for all kind of animals and were lucky enough to see many anacondas, families of capibaras, a lot of birds and even an anteater.

As from Llanero's perspective we did a horseback-riding trip in term to see animals we could not see during the jeep safaris. Of course we did piranha fishing, so our dinners were more delicious...In authentic camp we had an opportunity to known a local family in their daily life.


Marec je potekal nadvse divje, predvsem v znamenju safarijev v Los Llanosu, ki so se vrstili ves mesec. Sušna sezona v Los Llanosu predstavlja ogled od blizu pri večini živali. Suha savana nudi izjemen prostor za jezdenje in s tem edinstveno doživetje na kavbojski način, hkrati pa možen ogled nekaterih živalih, ki jih zvok džipa preplaši...

Pa lov na piranje je tudi bogat in s tem so slastnejše lanoške večerje...Ljubitelji ptic so prišli na svoj račun, saj trenutno obdobje ponuja pravo ptičjo barvno paleto, ki polepša nebo za nekaj barvnih oddtenkov več...


2008: Araguato Around Photogallery / Araguato Naokrog Fotogalerija










2008 New season / 2008 in nova sezona : Februar 2008 Ponovno Naokrog

Prišlo je novo leto in z njim naša nova potovalna sezona. Tokrat smo jo pričeli že z zgodnjo februarsko skupino, ki je svoj avanturizem začela ravno v času karnevala...Zaradi gužve na Karibih smo svoje raziskovalne čute premaknili malo višje na SZ del dežele in najprej raziskovali puščavo in puščavski polotok ter se veselili prav vsake modre tarantele, ki nam je prekrižala pot... Se izgubljali v kolonialnih, a barvitih ulicah Cora in v neskončnost čakali na kosila...

Nadaljevali pot v Merido, kjer so bile ulice polne venezuelskih lepot - takšnih tipičnih ali malo drugačnih - in moški del naše skupine je ulično dogajanje z veseljem spremljal...Osvojili smo Ande in vasico Los Nevados...

Nekateri izmed nas so pogumno poleteli s tandemom, nekateri pa uživali v kajakingu sredi džungle...Načudili smo se okusnim sladoledom, četudi so bili nadvse bizarni, tudi okus po ženski in turist nista manjkala... Mestni vrvež in kolonialne ulice smo zamenjali s kabojskim jezdenjem sredi savane, mestno večerjo ob kozarcih vina pa z večerjo s piranjami, Polarjem, mestno družbo pa z družbo anakond. Imeli smo neizmerno srečo in videli kar nekaj anakond, pa mravljinčarja, družine kapibar, veliko kajmanov in kajmančkov..skratka paleto divjih živali smo neprestano imeli pred očmi.

Nato pa se za slab teden prepustili ležernosti karibskega predela in kot pravi karibci uživali na otočkih iz belih plaž v narodnem parku Morrocoy ter na plažah Choronija, obdanimi s kokosovimi palmami in obkroženimi z oblačnim tropskim gozdom...Vreme je bilo sončno in nadvse vroče..., tako kot samo ozračje tudi. Nato pa je naša prva letošnja skupina poletela domov.

December 2007: Naokrog v ozracju praznikov

Decembrska skupina je potovala v ozračju decembrskih praznikov in domačnosti, saj smo se zaradi majhnosti zbližali in bilo je res zanimivo. Skupaj smo raziskali večji del karibskega predela, kjer je bil promet povečan zaradi domačinov..., ki brez karibskega morja takorekoč ne morejo živeti. Sploh pa ne v decembru.


December pa je v Venezueli tako ali drugače zelo praznično obarvan in zelo opevan. Božične pesmi in gajte se vrtijo vsepovsod in zelo naglas...veliko se poje, še več pa se pije in je ter seveda pleše, prav na vsakem koraku. Tudi mi smo se na veliko basali najprej z arepami (to je venezuelska žemlja iz koruzne moke) in morskimi dobrotami... nato z ostalimi dobrotami, ki so regijsko variirale...Ampak tudi piščanec nam ni ušel ali ne? Najbolj pa je tekla caipirinja, tokrat res v velikih količinah....V vročem Coru smo malo počivali in odkrivali puščavski polotok v vsej njegovi veličini...

Pa mestni utrip Meride in kultura bivanja gočotov smo spoznali. Tu smo okušali vino in domačo gastronomijo od Lili in Romana...Posebno pisano doživetje pa nam je nudila lokalna tržnica, kjer smo imeli ogromno izbiro raznovstnih daril, tudi najbolj kičastih... Zajtrk, ki smo ga imeli na tržnici, je najverjetneje predstavljal posebno doživetje, saj smo se spoznali z malo drugačno gastronomsko različico (od levantona andino, do vitaminas, različnih naravnih sokov in zavitkov takšnih in drugačnih...). Sledila je še kavbojska izkušnja v odročnem predelu Los Llanosa in ulov velike anakonde, ribolov piranj ter res divja domačnost v prostranem svetu...nato pa so del poti nadaljevali do Bolivarja, kjer so za konec odleteli se na Angelov slap in se pobližje spoznali z Warao kulturo....

Sunday, March 30, 2008

Avgust 2007: Sportnice na avanturi po Venezueli

Z nami so v tej sezoni dozivele Venezuelo tudi sportnice veteranke, ki jim vsekakor ni primanjkovalo prave energije. Po kosarkaskem prvenstvu so iz Puerto Rica priletele z veliko energije in vedrih nasmehov.

Na nasi prvi postojanski v Choroniju,
so ocarale vecji del vasice in pridobile naklonjenost domacinov. Se zlahkoto naucile salse in ukusale lokalne dobrote. Skupaj smo uzivali na lokalni plazi, raziskovali oblacni tropski gozd, divje tropsko zivljenje in zivali ter obiskali cokoladno vasico sredi dzungle, spoznali lokalno kultivacijo plantaze kakava in banan...


Nadaljevali pot ob karibski obali do kolonialnega Cora, kjer smo spoznali vpliv spanskih kolonialnih osvajalcev udomacen s karibsko kulturo, pisane ulice in lokalne dobrote. Praznovali 50. letnico nase Natase, nadaljevali z obiskom puscave in puscavskega polotoka. Obisk puscavsko tropske Paraguane smo zakljucili z najbolj severnim predelom v Venezueli – cabo del San Romanom. Vmes pa videli Flaminge, raznobarvne soline in nesteto kaktusov...Sledila je divja mocvirska avantura in izlet v Catatumbo, kjer so se preizkusile v spanju v visecih mrezah in v trpeznosti v divjini tam zunaj...Pa dokaj hitro smo spoznali Merido in zakljucili divjost s safarijem v Los Llanos, kjer smo videli Anakonde, kapibare, mravljincarja ter tako ostale divje zivali kot udomacene zivali. Hkrati pa smo se zblizali z llanosko kulturo in nacinom bivanja v divjini sredi savane.

Julij 2007 : Kratki vtisi iz potovanja Naokrog

Letosnja julijska skupina je izzarevala posebno magicnost in na vsaki postojanki je ostala opazena. Seveda smo, kot se za nase popotovanje spodobi, zaceli s karibsko pustolovscino in z odkrivanjem karibske kulture bivanja, njene lezernosti in opojnosti naravnih kontrastov. Ob zvokih tamboresov in guarapiti smo preplesali noci v Choroniju, podnevi pa raziskovali afrisko kulturo, cokoladno vasico in tropski gozd ob vznozju Karibov. Spoznavali pravo puscavsko vegetacijo, njene plazilce in kolonialne vasice Paraguane. Pa pravo puscavo tudi...

Nadaljevali s spoznavanjem mestnega zivljenja v Meridi, se ucili salse in ob caipirinjah vzdrzali vse noci. Vmes smo praznovali obletnico poroke, kar je pridobilo poseben car in vecjo zloznost v skupini.

Pa seveda premagovali venezuelske
vrhove, se zaljubili v ljubkost andovske vasice na visini 2700m in spokojnost, ki jo lahko dozivis med mirnimi Andovci...

V letosnji sezoni smo dodali novost, in sicer odkrivanje mocvirskega predela na juznem delu jezera Maracaiba ter tako spoznali divjino tudi tam, spali v visecih mrezah v palafitu – hisici na kolih sredi jezera in uzivali v nocnem safariju...
Izlet v Catatumbo je bil obarvan zelo zeleno. Nadaljevali smo z obiskom jezera in lagune Mucuachi na preko 3000m nadmorske visine in seveda s pravim savanskim safarijem in spoznavali zivljenje llanoskih kavbojcev na njihov edinstveni nacin. V izobilju je bilo prave hrane in pijace, pa predvsem dobre volje in nasmehov tako s strani druzine Gonzales, kot s strani nasih popotnikov...Nase popotovanje smo zakljucili na karibskih otockih, s polezavanjem na belih pescenih plazah, v senci kokosovih palm, s pravo morsko kulinariki.

Vtisi popotnikov sledijo...

Vtisi popotnice Mojce s potovanja Naokrog

Moja Venezuela:

O potovanju v Venezuelo sem sanjala kar nekaj časa. Pravzaprav težko rečem, kaj me je tako vleklo v to južnoameriško državo. Mogoče njena raznolikost, navdušeni popotniki, ki so se od tam vrnili, sproščeno karibsko ozračje z vonjem po avanturi…? Najbrž vsega po malo. Brala sem o Kolumbu, Bolivarju, Chavezu- možeh, ki so zaznamovali zgodovino te države, pa o črnem zlatu- nafti, ki je vplivala na razvoj celih obdobij v preteklosti, pa nenazadnje tudi o lepih domačinkah, ki imajo v lasti največ kron s tekmovanj za Miss sveta…

In letos poleti so moje sanje dobile realno podobo. Vmes se je moralo zgoditi nekaj naključij, ki so me pripeljala do Fabricia, našega najboljšega vodiča po njegovi domovini. Potrebovala sem samo eno kavo, da sem vedela, da je to tisto pravo- pot med ljudi s pridihom avanture! To me pri potovanjih najbolj navduši! Druženje z domačini, preprosto življenje, za katerega rabiš samo vsebino svojega nahrbtnika, pa veliko radovednosti, odprtosti za drugačno in dobre volje. Noben luksuzni hotel ti ne pričara tako izjemnih trenutkov, kot je dan, preživet s kavboji v prostranih močvarah pokrajine Los Llanos in noč, presanjana v viseči mreži. Ko do kolen zabredeš v negotovost močvirja in v napetem vzdušju pričakaš trenutek, ko domačin iz mulja začne vleči gigantsko anakondo, so vsi komarjevi piki na podplatih pozabljeni in za trenutek celo pozabiš dihati od vznemirjenja. Ko zvečer obiraš meso s kosti piranj, ki si jih lastnoročno tudi ujel in zraven piješ ledeno mrzlo pivo Polar Ice, pozabiš, da te nekje daleč stran čaka kaka služba in življenje, polno skrbi. Venezuela pa popotniku pusti še veliko drugih spominov, ki ostanejo nekje v tebi in te grejejo tudi, ko je pri nas zima. Vsekakor je najprej treba omeniti Karibsko morje, ki je krasno tudi v resnici. Odkrivanje podvodnega sveta, poležavanje na krasnih belih plažah s pogledom na turkizno modro morje, pa pitje poceni koktejlov na plaži, z nogami, do gležnjev zaritimi v toplo mivko. To niso samo podobe s kičastih razglednic, tam je to čisto zares tako. In čas teče počasneje, ljudje so sicer revni, kar dve tretjini prebivalstva živi na ali pod robom revščine, a tisti, ki smo jih srečali, se z njimi pogovarjali, so izgledali srečni. Najbrž bolj kot mi, ki imamo materialno precej več… Na zahodnem delu države smo dočakali tudi hribe in kot pravi Slovenci smo morali enega takoj osvojiti… in uspešno turo smo proslavili v Meridi, ki je živahno mesto v osrčju Andov. Žur v ritmu salse, regetona in merengeja je bil zelo živ! S tem pa naših doživetij še ni konec.


Omeniti moram še najbolj mokro izkušnjo naše poti: 60-kilometersko plovbo po reki Carrao v ene vrste deblaku, med vrtinci in pljuskanjem vode ter obdani s skrivnostnimi gorami tepui. Na vrhu ene take mizaste gore je v iskanju zlate dežele 'El Dorado' strmoglavil ameriški pilot Jimmy Angels in po naključju odkril najvišji slap na svetu. Angelov slap je bil tudi cilj naše mokre poti in skoraj kilometerski prosti pad ogromnih količin vode (sploh v deževni dobi) te res fascinira! Bile pa so na naši poti tudi puščave, jezera, soline, zanimive živali in rastline, pa skoki s padalom, pa nešteto zabavnih trenutkov, ki so nam polnili dneve… skratka, zgodilo se nam je potovanje, ki se ga vsi udeleženci z veseljem spominajmo!

In kar je pri vsem tem najlepše: še vedno nismo videli vsega in upam, da kmalu pride priložnost, da se vrnem, se spet potopim v Karibsko morje, se osvežim z eno kaipirinjo, zavrtim v ritmu salse in odkrijem kakšen, še neodkrit del te prekrasne dežele…

Mojca, Slovenija.